Že od kar pomnim, sem vedno bil zelo velik navdušenec nad košarko. Tako pa sem se vedno rad odpravil na kakšno igro košarke s prijatelji, kjer smo skupaj tudi igrali v naši vaški ligi, katera pa je bila zelo konkurenčna, čeprav se je šlo zgolj za vaško ligo. Tako pa sem nekega dne pri igri košarke dobil kar močno poškodbo, ko sem dobil udarec s komolcem, naravnost v oči.
To pa je povzročilo, da sem od tedaj naprej nekoliko slabše videl. To pa je vodilo do tega, da je bila optika moja naslednja destinacija, saj sem si moral priskrbeti očala, ker sem na blizu začel zelo slabo videti. To pa me je nekoliko potrlo, saj si nisem želel nositi očal, ker sem si mislil, da mi ne bodo pasala in bila udobna, vendar kar je bilo je bilo, torej sem se moral s tem pač sprijazniti.
Tako pa mi je optika omogočila tudi to, da sem opravil test dioptrije, kjer pa se je nato videlo, kolikšno dioptrijo imam, ter bi glede na to dobil ustrezna očala. Ko pa smo te teste opravili, pa sem si začel ogledovati različne modele očal, ki jih je imela optika na voljo.
Tukaj pa sem porabil kar nekaj časa, da sem preizkusil vse različne okvirje očal, da bi videl, katera so mi najbolj udobna in pa najbolj všeč. Po dolgem premisleku, pa sem se le odločil za ene okvirje, ter sem sedaj moral počakati, da mi optika pripravi očala, da jih lahko pridem prevzeti.
Poleg tega pa sem si še priskrbel leče, tako da sem še vedno lahko igral košarko, saj jo z očali ne bi moral igrati, ker to ne bi bilo varno, saj bi se mi lahko med igro razbila in mi še dodatno poškodovala oči.
No tako pa sem se skozi čas vseeno navadil na očala in me niti niso toliko motila, kot sem mislil, da me bodo.