Po nekaj letih govorjenja sem se pred kratkim končno lotil dela na mojem vrtu. Že dolgo sem si namreč govoril, da bom na vrtu postavil teraso, saj sem si od nekdaj želel imeti zunanji prostor, na katerem bi se lahko sprostil, spil kakšno kavo in na splošno užival v lepih sončnih dneh ter svežem zraku. To opravilo sem kar nekaj let prestavljal: po eni strani se mi ni dalo začeti, po drugi pa sploh nisem vedel, kje bi začel. Pred kratkim pa mi je končno prekipelo in rekel sem si, da je že skrajni čas, da se lotim tega projekta.
Ko sem uredil prijeten zunanji prostor, to še ni bilo dovolj. Hitro sem ugotovil, da mi bo sonce delalo precejšnje preglavice. Sonce je namreč sijalo neposredno na teraso in to večino dneva. Kot rešitev se je pojavila pergotenda. Nanjo sem naletel nekega dne na spletu, ko sem iskal različne možnosti, kaj bi naredil. Nisem si želel uporabljati preprostega senčnika, saj ne bi bil dovolj praktičen. Nato sem razmišljal o tendi, vendar je bila ta premajhna. Kakšna konkretna konstrukcija, kot so pergole, pa prav tako ne bi bila v redu. Tedaj pa sem videl, da obstaja prava mešanica med pergolo in tendo, ki je ravno pergotenda.
Ta mi je na prvi pogled delovala kot delna konstrukcija in delna tenda. To je pomenilo, da ni bila povsem samostoječa, zato jo je bilo treba na eni strani pritrditi, na drugi pa je imela svoje nosilce. Zaradi tega je bila pergotenda tudi precej večja kot navadna tenda. To je bilo kot nalašč za mojo teraso, saj sem potreboval nekoliko večji nadstrešek, ker je bila tudi površina večja.