Komaj sem čakala, da pridem v zadnji letnik srednje šole, ker sem vedela, da me čaka maturantski ples in izbira maturantske obleke, ko bom prvič lahko oblekla lepo, elegantno obleko. Pa ne za to, da je že kdaj za kakšno priložnost ne bi, enostavno nisem želela, na tem dogodku pa želim biti lepa, kakor se le da.
Moram priznati, da sem se pošteno pripravljala na ta ples, odločila sem se, da bom shujšala do januarja, da potem lahko grem v nakup lepe maturantske obleke, kajti vedela sem zase, da imam par kilogramov preveč in da lahko imam veliko lepšo postavo, če se bom potrudila. Veliko sem tekla in telovadila in do januarja dosegla ta cilj. Kako sem bila srečna. Januarja pa sva z mami počasi začele iskati obleko. Vedela sem, da imajo maturantske obleke v velikih trgovinah v našem mestu, a teh nisem želela, ker sem se dobesedno bala, da bo še katera punca imela isto obleko in potem bi bila res žalostna.
Z mami sva tako šle gledat maturantske obleke čisto drugam, da le ne bi bila katera obleka podobna moji, to me je res skrbelo. Priznam ,da je mami ta dan imela naporen, ker jaz sem bila naporna pri izbiri maturantske obleke, kajti vse je moralo biti točno tako, kot sem si predstavljala. Vem, da je najslabše, če bi v glavi zamisliš obleko in jo potem ne najdeš, a vse druge obleke tako ne pridejo v poštev, ker iščeš točno tisto.
Moja mami ima jeklene živce, dale sva skozi najmanj 10 trgovin in na koncu, ko sva skoraj obupale, so imeli v eni trgovini maturantske obleke, ki so bile v mojem stilu, čutila sem, da jo bom našla in res sem jo. Takoj, ko sem jo zagledala, sem vedela, da je to to. Ko pa sem jo pomerila pa sem bila presrečna, ker mi je stala prekrasno.