Kontrola kakovosti ni samo nepotrebna birokracija
Priznam, da sem dolgo mislila, da je kontrola kakovosti samo nekaj, kar imajo velika podjetja, kjer ljudje v belih haljah z resnimi obrazi preverjajo izdelke enega za drugim. Potem pa sem se nekega dne znašla v situaciji, ko sem morala sama poskrbeti, da stvari, ki jih pošiljam strankam, res držijo tisto, kar obljubljam. In tam se je začelo moje prvo pravo srečanje z vlogo, ki sem jo prej tako rada prelagala na nekoga drugega.
Najbolj jasno se spomnim trenutka, ko sem prejela reklamacijo, ki me je zadela bolj, kot sem pričakovala. Stranka ni bila nesramna, le razočarana. Ko sem držala njen izdelek v roki, sem prvič zares razumela, kako pomembna je kontrola kakovosti – ne zaradi pravil, ampak zaradi zaupanja. Takrat sem sedla za mizo, globoko vdihnila in si rekla, da moram postaviti sistem, ki mi bo pomagal, da se to ne ponovi.
Postopoma sem začela uvajati majhne korake. Najprej sem si pripravila preglednico, kjer sem zapisala, kaj moram preveriti pri vsakem izdelku, preden ga zapakiram. Na začetku se mi je zdelo pretirano, skoraj smešno. A potem sem opazila, da se napake zmanjšujejo, da imam več miru in da se stranke preprosto manj oglašajo z zapleti. To je bil prvi dokaz, da kontrola kakovosti ni nepotrebna birokracija, ampak moja najboljša zaveznica.
Sčasoma sem si ustvarila rutino. Preden karkoli pošljem, si vzamem nekaj minut, vzamem izdelek v roko, preverim spoje, površine, funkcionalnost… Ko vidiš, kako majhne pozornosti sestavijo profesionalen vtis, dobiš občutek, da imaš končno stvari pod nadzorom. Prav neverjetno je, koliko miru prinese to, da se zaneseš na lastne standarde in ne na srečo.
Zdaj, ko se ozrem nazaj, mi je jasno, da me je kontrola kakovosti veliko naučila – predvsem potrpežljivosti in odgovornosti. Ugotovila sem, da ni dovolj samo dobro delati. Pomembno je tudi, da to dobro delo preveriš. Stranke ne vidijo procesa, vidijo rezultat. In rezultat je vedno odvisen od tega, koliko truda vložiš v podrobnosti.…